Ko je Neil Armstrong 20. julija leta 1969 kot prvi človek stopil na Luno, s tem ni poskrbel le za velikanski uspeh človeštva kot takega, pač pa je s tem dejanjem vplival tudi na milijone otrok širom sveta, saj so od tistega poletnega dne naprej skoraj vsi želeli postati astronavti. Če bi otroke pred 10 ali 15 leti vprašali, kaj bi radi postali, ko bodo odrasli, če ste jih vprašali po tem, kakšne so njihove sanje, bi najverjetneje dobili enega od naslednjih odgovorov: »Vsekakor želim postati astronavt«, »Želim si, da bi postal zdravnik, da bi lahko pomagal ljudem po svetu«, »Želim postati poklicni nogometaš, da bom kot Messi in Ronaldo« …
Danes je odgovor na enako zastavljeno vprašanje, ki so ga v več raziskavah postavili ameriškim otrokom, bistveno drugačen. Ne moremo reči, da nas odgovor otrok preseneča, toda priznati moramo, da je zares nenavaden. Večina otrok v Združenih državah Amerike si danes namreč želi postati zvezda Youtuba oz. zvezda socialnih omrežij. Več raziskav, ki so jih doslej izvedli, navaja podobne rezultate, kar priča o tem, da je poklic (če temu sploh lahko tako rečemo) vplivneža na družabnih omrežjih očitno postal najbolj zaželeno delo, ki bi ga rado opravljalo največ ameriških otrok.
Glede na to, kako so se v zadnjih nekaj letih socialna omrežja razširila, ni prav nobenega dvoma o tem, da otroci danes kot vzornike vidijo najrazličnejše ljudi, ki imajo na milijone sledilcev na Youtube kanalu, Instagramu, Facebooku in ostalih socialnih omrežjih. Pametni mobilni telefoni, tablice in računalniki so postali v kombinaciji s temi omrežji najbolj priljubljen način kratkočasenja, saj večina ljudi ogromno svojega časa vsak dan porabi na spletu. Prav nič ni čudno, da si večina otrok v Združenih državah Amerike postavlja cilje za svojo kariero na tem področju, s čimer ni prav nič narobe. Vsak ima pravico sanjati svoje sanje in vsak ima pravico živeti svoje sanje, če se le odloči, da jim bo sledil in vlagal svoje delo in trud v dosego zastavljenega cilja. Časi se spreminjajo in danes je pač tako, da so youtuberji in vlogerji postali tako zelo priljubljeni, da so postali pravi idoli za vse, najverjetneje ne samo za otroke.
Pa se morda v tem skriva tudi kakšna negativnost?
Želje vsakega otroka in tudi odraslega človeka je treba spoštovati in vsakemu dati priložnost, da svoje želje oz. sanje tudi doseže. Vsak človek se bo počutil najbolj izpopolnjenega, če bo dosegel svoje najgloblje sanje, zato verjamemo, da bi vsak moral slediti svojim sanjam in željam, saj bo le tako v življenju našel srečo, ki si jo vsi tako močno želimo. S tem, da nekdo želi postati zvezda Youtuba ali drugih socialnih medijev, ni v osnovi nič narobe, treba pa se je zavedati vseh posledic, ki jih uspeh na tem področju prinese za seboj.
Na ameriške raziskave o tem, kaj bi otroci danes najraje postali, ko odrastejo, so se odzvali nekateri zelo znani youtuberji in vlogerji, ki so želeli komentirati rezultate raziskav in podati nekaj informacij o tem, kako dejansko je, ko ste uspešni na omenjenih področjih.
Mnogi znani obrazi z Youtuba so javnosti želeli sporočiti, da je to področje, ki nikakor ni namenjeno vsem. Nekaterim ljudem in predvsem otrokom se Youtube kariera verjetno zdi še kako zanimiva, vznemirljiva in zares edina dobra priložnost za zanimivo in sreče polno življenje, toda mnogi znani obrazi s platforme Youtube opozarjajo na to, da je za uspeh treba skoraj popolnoma razkriti svojo identiteto, kar seveda zelo močno ogroža zasebnost posameznika, navajajo pa tudi, da mnogi trpijo zaradi anksioznosti in depresije, ki se pokažeta kot znaka izgorelosti.
Ta posel preprosto ni za vsakogar in naše mnenje je, da so starši tisti, ki morajo pri tem ukrepati. Otrokom morajo jasno razložiti, kakšne nevarnosti svet slavnih prinaša, morajo jih naučiti, da slava ni edini način, da človek postane srečen, in da število sledilcev na socialnih omrežjih ne odraža njihove vrednosti oz. sprejetosti v družbo. Vsi smo po svoje popolni in naučiti se moramo to videti in sprejemati. Za srečo ne potrebujemo milijone sledilcev, pač pa le zdravo samopodobo, ki ne temelji na potrditvah od zunaj. Mnogi psihologi in misleci so že v preteklosti prišli do spoznanja, da sreča prihaja od znotraj in ne kot potrditev okolice, v kateri človek živi. Seveda si vsi želimo, da nas ljudje okoli nas spoštujejo in sprejmejo, saj je to eden izmed osnovnih človekovih nagonov, toda iskanje sreče na družabnih omrežjih in štetje sledilcev nikakor ne odražata vrednosti nekega posameznika in tega v tem tehnološko odlično razvitem svetu nikakor ne smemo pozabiti.
